2808. Zakon o morskem ribištvu (ZMR-1), stran 6020.
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91.
člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o morskem ribištvu (ZMR-1)
Razglašam zakon o morskem ribištvu (ZMR-1), ki ga je sprejel Državni zbor
Republike Slovenije na seji 12. junija 2002.
Št. 001-22-63/02
Ljubljana, dne 20. junija 2002.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O MORSKEM RIBIŠTVU (ZMR-1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1) Ta zakon določa cilje in ukrepe v morskem ribištvu (v nadaljnjem
besedilu: ribištvo) in ureja upravljanje z ribolovnimi viri, dostop do
ribolovnih virov, javno službo in financiranje v ribištvu, promet z ribami,
ribiškimi proizvodi in izdelki, organizacije v ribištvu ter nadzor nad
izvajanjem tega zakona.
(2) Določbe tega zakona, ki urejajo promet z ribami in ribiškimi proizvodi
ter organizacije v ribištvu, se uporabljajo tudi za področje sladkovodnega
ribogojstva in mednarodno trgovino z ribami in ribiškimi proizvodi, ujetimi
z gospodarskim ribolovom v tujih celinskih vodah.
2. člen
(namen in cilji zakona)
(1) Namen tega zakona je ureditev ribištva, določitev trajnostnega
upravljanja z ribolovnimi viri, oblikovanje tržne politike, določitev javne
službe na področju ribištva in okvirov finančnih podpor v ribištvu ter
nadzor nad ribištvom z namenom trajne rabe ribolovnih virov.
(2) Cilji v ribištvu po tem zakonu so zlasti:
– zagotovitev trajnostnega upravljanja z ribolovnimi viri;
– določitev tehničnih pogojev za ohranjanje ribolovnih virov;
– zagotavljanje, da negospodarske aktivnosti ne bodo ogrožale ohranjanja
ribolovnih virov in gospodarjenja z njimi;
– spodbujanje konkurenčne sposobnosti ribištva;
– opravljanje strokovnih nalog s področja ribištva;
– spodbujanje organiziranja organizacij v ribištvu;
– vzpostavitev in uporaba informacijskih sistemov na področju ribištva;
– določitev tržnega reda na področju ribištva in sladkovodnega ribogojstva.
3. člen
(uporaba zbirk podatkov)
(1) Za potrebe izvajanja tega zakona lahko ministrstvo, pristojno za
ribištvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), pridobiva in uporablja
podatke, ki jih v okviru predpisanih zbirk podatkov vodijo državni organi,
javni zavodi in agencije, koncesionarji ter drugi pooblaščeni organi in se
nanašajo na:
– zbirke statističnih podatkov v ribištvu;
– podatke v veterini v zvezi z ribištvom;
– podatke o okolju, ki se nanašajo na ribištvo;
– poslovni register Slovenije;
– druge podatke v ribištvu.
(2) Upravljalci zbirk podatkov posredujejo ministrstvu podatke brezplačno,
zaračunajo pa lahko neposredne materialne stroške za potrebne dodatne izvode.
(3) Podatke iz prvega odstavka tega člena, ki imajo naravo osebnih podatkov,
posredujejo upravljalci zbirk podatkov v skladu s predpisi, ki urejajo
varstvo osebnih podatkov.
(4) Ministrstvo lahko izvajalcem javne službe posreduje podatke iz svojih
zbirk podatkov in podatke iz prvega odstavka tega člena, vključno z osebnimi
podatki, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, v obsegu,
ki je nujno potreben za izvajanje javne službe po tem zakonu, in sicer pod
pogoji iz drugega odstavka tega člena.
4. člen
(pomen izrazov)
V tem zakonu uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1. Celotni dovoljeni ulov je mednarodno določena največja količina rib in
drugih ribolovnih organizmov po vrstah, ki se sme uloviti v ribolovnem letu.
2. Evidenca ribolovnih dovoljenj je podatkovna zbirka vseh izdanih
ribolovnih dovoljenj in posebnih ribolovnih dovoljenj po nosilcih dejavnosti
in ribiških plovilih.
3. Izobata je črta enakih globin vode.
4. Monitoring ribolovnih virov je spremljanje stanja staleža rib in drugih
morskih organizmov.
5. Nacionalna ribolovna kvota je mednarodno določen delež celotnega
dovoljenega ulova, dodeljen Republiki Sloveniji.
6. Navtična milja je razdalja 1852 m.
7. Nedorasle ribe in druge morske živali so tiste, ki so v osebnem razvoju
pred stopnjo spolne zrelosti (v nadaljnjem besedilu: nedorasle ribe).
8. Obkroževalna mreža je ribolovno orodje, s katerim se lovijo ribe z obkrožanjem.
9. Potegalka je ribolovno orodje, s katerim se lovijo ribe s potegom te mreže.
10. Ribe in ribiški proizvodi so ribolovni organizmi, ujeti ali nabrani v
morju, in organizmi iz ribogojstva, ki so namenjeni dajanju v promet.
11. Ribiška oprema je oprema, s katero se izvaja športni in rekreacijski
ribolov.
12. Ribiško plovilo je plovilo, ki je namenjeno in opremljeno za gospodarski
ribolov.
13. Ribogojstvo je vzreja vodnih organizmov, ki so namenjeni dajanju v
promet, razen prometa za repopulacije.
14. Ribolov je lov in nabiranje morskih ribolovnih organizmov.
15. Ribolovna kvota je delež nacionalne ribolovne kvote, dodeljen
organizaciji ribičev, ribiču ali plovilu.
16. Ribolovni napor je napor, vložen v ribolov. Določa se z zmogljivostjo
ribiških plovil, ribolovnih orodij in časa ribolova.
17. Ribolovni rezervat je območje, določeno za varstvo ribolovnih virov in
za ribogojstvo.
18. Ribolovni viri so vsi ribolovni morski organizmi: ribe, raki, mehkužci
ter druge vodne živali in rastline, ki so ribištvu dejansko ali potencialno
dostopni.
19. Ribolovno dovoljenje je dovoljenje za opravljanje ribolova.
20. Ribolovno leto je enako koledarskemu letu in traja od 1. januarja do 31.
decembra.
21. Ribolovno morje je območje morja, kjer je dovoljeno izvajati ribolov.
Sestavljajo ga notranje morske vode in teritorialne vode Republike Slovenije,
razen območij, kjer je ribolov po tem zakonu ali drugih predpisih prepovedan,
in odprte mednarodne morske vode.
22. Ribolovno orodje je orodje, ki neposredno omogoča gospodarski ribolov (predvsem
mreže vseh tipov, parangali, vrše in drugo).
23. Strgača je ribolovno orodje, s katerim se nabirajo predvsem školjke in
polži z oranjem in s strganjem morskega dna (vse vrste dredž, npr. rampon).
24. Vlečna mreža je ribolovno orodje, s katerim se lovijo ribe z vlečenjem
te mreže (vse vrste koč).
25. Tretja država je katerakoli država, ki ni polnopravna članica Evropske
unije. II. UPRAVLJANJE Z RIBOLOVNIMI VIRI
5. člen
(program razvoja ribištva) (1) Upravljanje z ribolovnimi viri je način gospodarjenja s temi viri z
namenom njihove trajnostne rabe in njihovega ohranjanja, usklajevanje
raziskav v ribištvu in širjenje spoznanj na tem področju.
(2) Za upravljanje z ribolovnimi viri Vlada Republike Slovenije (v
nadaljnjem besedilu: vlada) sprejme program razvoja ribištva.
(3) Program razvoja ribištva vsebuje zlasti:
– stanje in oceno stanja na področju ribištva;
– stanje ribolovnih virov;
– strategijo in cilje za doseganje optimalne rabe ribolovnih virov, ki še
zagotavlja njihovo ohranitev, krepitev konkurenčnosti v ribištvu, izboljševanje
preskrbe na trgu z ribami in ribiškimi proizvodi, povečanje dodane vrednosti
ribam in ribiškim proizvodom ter razvoj ribiške flote;
– strukturne in druge ukrepe za dosego ciljev iz prejšnje alinee z
opredeljenimi učinki;
– predvideno financiranje ali sofinanciranje strukturnih in drugih ukrepov
iz sredstev proračuna Republike Slovenije;
– finančni načrt za izvedbo programa razvoja ribištva.
(4) Program razvoja ribištva se izdela za obdobje šestih let.
6. člen
(tehnični pogoji za rabo ribolovnih virov) (1) Pri izvajanju ribolova se lahko uporabljajo samo ribolovna orodja in
ribiška oprema, ki izpolnjujejo predpisane tehnične pogoje glede velikosti,
oblike in materialov. Uporabljajo se lahko le na predpisan način.
(2) Natančnejše pogoje in način uporabe iz prejšnjega odstavka predpiše
minister, pristojen za ribištvo (v nadaljnjem besedilu: minister), v
soglasju z ministrom, pristojnim za ohranjanje narave.
(3) Zaradi preprečitve čezmerne rabe ribolovnih virov lahko minister na
podlagi monitoringa ribolovnih virov predpiše dodatne tehnične pogoje za
ribolov. 7. člen
(prepovedana sredstva in ribolovna orodja) (1) Na ribiškem plovilu ni dovoljeno imeti ali uporabljati za ribolov:
– toksičnih snovi;
– sredstev za omamljanje;
– korozivnih snovi;
– generatorjev za elektrošoke in
– eksplozivnih snovi.
(2) Uporaba Andrejevih križev in podobne vlečne opreme za nabiranje koral in
pnevmatskih kladiv za nabiranje morskih ribolovnih organizmov je prepovedana.
(3) Zaradi varstva strukture dna in ribolovnih virov je uporaba vseh vrst
strgač v notranjih morskih vodah in teritorialnem morju Republike Slovenije
prepovedana.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko minister po pridobitvi
strokovnega mnenja izvajalca javne službe po tem zakonu, ki izvaja
monitoring ribolovnih virov, z odločbo dovoli uporabo strgač za znanstvene,
raziskovalne in izobraževalne namene.
(5) Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena lahko minister ob
izrednem masovnem pojavu školjk, ki je posledica masovnega odmrtja življenjskih
združb morskega dna, z odločbo dovoli uporabo strgač v notranjih morskih
vodah in teritorialnem morju Republike Slovenije.
(6) Uporaba obkroževalnih mrež in potegalk z ribiškega plovila na način, ki
omogoča ribolov z obrežja, je prepovedana.
(7) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko minister dovoli uporabo
teh mrež po pridobitvi strokovnega mnenja izvajalca javne službe po tem
zakonu, ki izvaja monitoring ribolovnih virov, da take mreže ne škodujejo
ribolovnim virom.
(8) Pri gospodarskem, športnem in rekreacijskem ribolovu je uporaba vseh
vrst naprav, ki omogočajo dihanje pod vodo, prepovedana.
8. člen
(dovoljena ribolovna orodja) Dovoljena je uporaba le tistih ribolovnih orodij, ki so navedena v
dovoljenju za gospodarski ribolov ali v posebnem dovoljenju za gospodarski
ribolov za posamezno ribiško plovilo.
9. člen
(varstvo nedoraslih rib) (1) Namenski ribolov nedoraslih rib je prepovedan.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko minister v soglasju z ministrom,
pristojnim za ohranjanje narave, za potrebe ribogojstva izjemoma dovoli ulov
določenih količin nedoraslih rib na določenem območju, za določen čas in z
določenimi ribolovnimi orodji.
(3) Minister predpiše, kaj se šteje za nedorasle ribe iz prvega odstavka
tega člena.
(4) Zaradi varstva nedoraslih rib lahko minister predpiše dodatne lastnosti
ribolovnih orodij, dodatne prostorske in časovne omejitve ribolova za
posamezne vrste rib in druge dodatne pogoje za ribolov. Prostorske in časovne omejitve ribolova
10. člen
(omejitve ribolova) (1) Zaradi varstva ribolovnih virov pred čezmernim izkoriščanjem in njihove
optimalne rabe lahko minister trajno ali začasno prepove ali omeji ribolov
ali posamezen način ribolova na določenem območju.
(2) Uporaba vlečnih mrež v pasu v razdalji do treh navtičnih milj od obale
ali v pasu do izobate 50 m, kjer se na krajših razdaljah dosega večja
globina, ne glede na način vlečenja, je prepovedana.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko minister na podlagi
strokovnega mnenja izvajalca javne službe po tem zakonu, ki izvaja
monitoring ribolovnih virov, dovoli uporabo vlečnih mrež v primeru, da
njihova raba nima negativnega vpliva na ribolovne vire.
(4) Nad travniki morskih cvetnic je ribolov z vlečnimi mrežami prepovedan.
(5) Uporaba obkroževalnih mrež znotraj pasu 300 m od obale ali v pasu do
izobate 30 m, kjer se večja globina dosega na krajših razdaljah, je
prepovedana. 11. člen
(dobra ribiška praksa) (1) Z vlečnimi mrežami je prepovedan ribolov bližje kot 200 metrov od
stoječih mrež, ki so predpisano označene.
(2) Prepovedan je ribolov bliže kot 300 metrov do ribiškega plovila, ko ta
sveti ali izvaja ribolov z obkroževalno mrežo.
(3) Ribiško plovilo, ki izvaja gospodarski ribolov, ima prednost pred
plovilom, ki pluje in s katerega se izvaja športni ali rekreacijski ribolov.
12. člen
(ribolovni rezervati) (1) Za varstvo ribolovnih virov in za ribogojstvo sta ustanovljena ribolovna
rezervata, in sicer:
– portoroški ribolovni rezervat, ki obsega notranji del Piranskega zaliva s
pripadajočimi solinami in
– strunjanski ribolovni rezervat, ki obsega morje ob obali ob Rtiču Strunjan
in notranji del Strunjanskega zaliva s pripadajočo laguno in solinami.
(2) Meje obeh rezervatov iz prejšnjega odstavka določi vlada.
(3) Gospodarski ribolov v ribolovnih rezervatih iz prvega odstavka tega
člena je prepovedan.
(4) Ne glede na določbo iz prejšnjega odstavka lahko minister ob pojavu
zimskih jat rib dovoli gospodarski ribolov v ribolovnem rezervatu.
(5) Čas, pogoje in načine izvajanja ribolova iz prejšnjega odstavka določi
minister v posebnem dovoljenju za gospodarski ribolov.
(6) Negospodarski ribolov v ribolovnem rezervatu, razen športnega in
rekreacijskega ribolova z obale, je prepovedan.
(7) Ne glede na določbo šestega odstavka tega člena lahko minister ob upoštevanju
predpisov o ohranjanju narave dovoli negospodarski ribolov iz prve, druge in
tretje alinee prvega odstavka 27. člena tega zakona.
(8) Plovba v ribolovnih rezervatih z ribiškimi plovili brez posebnega
dovoljenja za gospodarski ribolov je prepovedana. Ribiška plovila
13. člen
(lastnosti ribiških plovil) (1) Gospodarski ribolov je dovoljeno izvajati le z ribiškimi plovili.
(2) Za določanje tehničnih in drugih lastnosti ribiških plovil se
uporabljajo predpisi o pomorstvu. 14. člen
(evidenca ribiških plovil) (1) Pravna oziroma fizična oseba, nosilec dovoljenja za gospodarski ribolov,
mora najkasneje naslednji delovni dan po izdaji tega dovoljenja prijaviti
ribiško plovilo, za katero mu je bilo izdano dovoljenje za gospodarski
ribolov, v evidenco ribiških plovil.
(2) Evidenca ribiških plovil je zbirka podatkov o vseh plovilih, za katera
so izdana dovoljenja za gospodarski ribolov oziroma posebna ribolovna
dovoljenja za gospodarski ribolov.
(3) Evidenca ribiških plovil je zajemno mesto zbiranja podatkov o ulovu za
potrebe nadzora ulova in ribolovnega napora.
(4) Evidenco ribiških plovil vodi ministrstvo.
(5) Vsebino in način vodenja evidence ribiških plovil predpiše minister.
15. člen
(poročanje o opravljenem gospodarskem ribolovu)
(1) Pravne in fizične osebe iz 17. člena tega zakona, ki izvajajo
gospodarski ribolov z ribiškim plovilom celotne dolžine 10 m ali več, morajo
dnevno pošiljati podatke o vsakem opravljenem gospodarskem morskem ribolovu
v evidenco ribiških plovil.
(2) Zajem podatkov o opravljenem gospodarskem ribolovu za pravne in fizične
osebe iz 17. člena tega zakona, ki izvajajo gospodarski morski ribolov z
ribiškim plovilom krajšim kot 10 m, se zagotovi s sistemom vzorčenja v ribiških
pristaniščih.
(3) Postopke zajemanja, vrste in način pošiljanja podatkov o opravljenem
gospodarskem ribolovu predpiše minister. III. DOSTOP DO RIBOLOVNIH VIROV
16. člen
(ribolov) (1) Ribolov obsega gospodarski ribolov, ki je gospodarska dejavnost, in
negospodarski ribolov.
(2) Ribolov se lahko opravlja samo na podlagi veljavnega dovoljenja za
ribolov oziroma na podlagi karte za rekreacijski ribolov.
Gospodarski ribolov 17. člen
(izdaja dovoljenja za gospodarski ribolov) (1) Gospodarski ribolov se lahko izvaja le na podlagi dovoljenja za
gospodarski ribolov, ki ga izda minister v upravnem postopku.
(2) Dovoljenje za gospodarski ribolov lahko dobi vsaka pravna ali fizična
oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe (v nadaljnjem besedilu: pravna
in fizična oseba) in ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– da ima sedež v Republiki Sloveniji oziroma slovensko državljanstvo;
– da je registrirana za opravljanje dejavnosti ribolova v skladu s predpisi;
– da je fizična oseba strokovno usposobljena za gospodarski ribolov oziroma
da ima pravna oseba vsaj eno osebo, ki je strokovno usposobljena za
gospodarski ribolov;
– da razpolaga z ribiškim plovilom v skladu s predpisi;
– da ji ni s pravnomočno odločbo sodišča ali pristojnega organa za odločanje
o prekrških prepovedano izvajati gospodarskega ribolova;
– da ji dovoljenje za gospodarski ribolov ni bilo trajno odvzeto v skladu s
sedmo alineo drugega odstavka 21. člena tega zakona.
18. člen
(dovoljenje za gospodarski ribolov) (1) Dovoljenje za gospodarski ribolov vsebuje podatke o imetniku, o ribiškem
plovilu in o ribolovnih orodjih.
(2) Dovoljenje za gospodarski ribolov se izda za vsako ribiško plovilo
posebej.
(3) Dovoljenje za gospodarski ribolov ni prenosljivo.
(4) Obliko in natančnejše podatke, ki jih vsebuje dovoljenje za gospodarski
ribolov, predpiše minister.
(5) Dovoljenje za gospodarski ribolov se vpiše v evidenco dovoljenj za
gospodarski ribolov, ki se vodi pri ministrstvu. Vsebino in način vodenja
evidence predpiše minister.
(6) Pravna ali fizična oseba sme izvajati gospodarski ribolov samo z ribiškim
plovilom, za katero ji je bilo izdano dovoljenje za gospodarski ribolov.
(7) Med izvajanjem gospodarskega ribolova mora biti na ribiškem plovilu vsaj
ena oseba, ki je strokovno usposobljena za gospodarski ribolov.
(8) Med izvajanjem gospodarskega ribolova mora biti dovoljenje za
gospodarski ribolov na ribiškem plovilu.
(9) Na ribiškem plovilu smejo biti samo tista ribolovna orodja, ki so
navedena v dovoljenju za gospodarski ribolov za to plovilo, in sicer po
dovoljenih lastnostih in količini.
19. člen
(usklajevanje dovoljenj za gospodarski ribolov z možnostmi rabe ribolovnih
virov) (1) Število dovoljenj za gospodarski ribolov mora biti usklajeno z
ribolovnimi možnostmi na način, ki zagotavlja trajnostno rabo ribolovnih
virov, in v skladu s sprejetim programom razvoja ribištva.
(2) Če število dovoljenj za gospodarski ribolov presega možnosti trajnostne
rabe ribolovnih virov, se novo dovoljenje za gospodarski ribolov ne glede na
določbe 17. člena tega zakona ne izda.
(3) Nosilec dovoljenja za gospodarski ribolov za ribiško plovilo ima pri
nadomestni nabavi ribiškega plovila manjše ali enake zmogljivosti pravico do
izdaje novega dovoljenja za gospodarski ribolov.
20. člen
(veljavnost dovoljenja za gospodarski ribolov) Dovoljenje za gospodarski ribolov se izda za nedoločen čas.
21. člen
(razlogi za prenehanje veljavnosti oziroma odvzem dovoljenja za gospodarski
ribolov) (1) Dovoljenje za gospodarski ribolov preneha veljati:
– s smrtjo fizične osebe;
– s prenehanjem opravljanja dejavnosti gospodarskega ribolova;
– s prodajo ribiškega plovila;
– z oddajo ribiškega plovila v najem.
(2) Dovoljenje za gospodarski ribolov se odvzame:
– začasno, če je pravni ali fizični osebi s pravnomočno odločbo sodišča ali
pristojnega organa za odločanje o prekrških izrečen ukrep prepovedi
izvajanja dejavnosti gospodarskega ribolova za čas trajanja ukrepa;
– začasno, za obdobje treh mesecev, zaradi storitve prekrška iz druge,
tretje, pete, devete, desete, enajste, dvanajste, petnajste, sedemnajste,
devetnajste, dvajsete, dvaindvajsete, petindvajsete ali šestindvajsete točke
prvega odstavka 95. člena tega zakona;
– trajno ob nespoštovanju določb 22. člena tega zakona;
– trajno, če nosilec dovoljenja za gospodarski ribolov ne izvaja dejavnosti
v skladu s pogoji iz tega dovoljenja in je bil za take prekrške že dvakrat
kaznovan;
– trajno, če ne poroča o opravljenem gospodarskem ribolovu skladno s 15.
členom tega zakona in je bil za tak prekršek že dvakrat kaznovan;
– trajno, če krši določbe tržnega reda v ribištvu in je bil za take prekrške
že dvakrat kaznovan;
– trajno, v primeru storitve tretjega zaporednega prekrška, zaradi katerega
se dovoljenje odvzame začasno. 22. člen
(obveščanje) V primerih iz druge, tretje in četrte alinee prvega odstavka prejšnjega
člena mora nosilec dovoljenja za gospodarski ribolov v 14 dneh od spremembe
obvestiti ministrstvo o nastalih spremembah.
23. člen
(strokovna usposobljenost) (1) Strokovna usposobljenost za izvajanje gospodarskega ribolova se dokazuje
s potrdilom o opravljenem izpitu.
(2) Potrdilo se izda osebi, ki je naredila izpit po programu usposabljanja
za izvajanje gospodarskega ribolova.
(3) Izpit po programu usposabljanja za izvajanje gospodarskega ribolova se
opravlja pred tričlansko komisijo, ki jo imenuje minister.
(4) Program usposabljanja za izvajanje gospodarskega ribolova, obrazec in
način izdaje potrdila predpiše minister.
(5) Ministrstvo vodi evidenco izdanih potrdil o opravljenih izpitih iz
drugega odstavka tega člena na način, ki ga predpiše minister.
24. člen
(posebno dovoljenje za gospodarski ribolov) (1) Posebno dovoljenje za gospodarski ribolov je dovoljenje za izvajanje
gospodarskega ribolova:
– v območjih in primerih, kjer in ko gospodarski ribolov v skladu s tem
zakonom sicer ni dovoljen;
– v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.
(2) Posebno dovoljenje za gospodarski ribolov se izda za določen čas na
podlagi strokovnega mnenja izvajalca javne službe po tem zakonu oziroma v
skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.
(3) Posebno dovoljenje za gospodarski ribolov na podlagi mednarodnih pogodb
ni potrebno za plovila, vpisana v evidenci ribiških plovil v Republiki
Sloveniji, ki so krajša kot 10 m, in ki izvajajo ribolov izključno v
notranjih morskih vodah in teritorialnih vodah Republike Slovenije.
(4) Obliko in vsebino posebnega dovoljenja za gospodarski ribolov predpiše
minister. 25. člen
(izdaja posebnega dovoljenja za gospodarski ribolov) (1) Posebno dovoljenje za gospodarski ribolov izda minister z odločbo na
podlagi veljavnega dovoljenja za gospodarski ribolov ali na podlagi
mednarodne pogodbe, ki obvezuje Republiko Slovenijo.
(2) Posebno dovoljenje za gospodarski ribolov velja samo za eno ribiško
plovilo.
(3) Za posamezno ribiško plovilu se lahko izda več različnih posebnih
dovoljenj za gospodarski ribolov. 26. člen
(razlogi za prenehanje veljavnosti oziroma za odvzem posebnega dovoljenja) (1) Posebno dovoljenje za gospodarski ribolov preneha veljati s pretekom
časa, za katerega je bilo izdano, in v primerih iz prvega odstavka 21. člena
tega zakona.
(2) Posebno dovoljenje za gospodarski ribolov se odvzame, če nosilec
posebnega dovoljenja za gospodarski ribolov ne izvaja ribolova v skladu s
pogoji iz tega dovoljenja. Negospodarski ribolov
27. člen
(namen negospodarskega ribolova) (1) Negospodarski ribolov je namenjen zlasti:
– znanstvenemu in raziskovalnemu delu;
– monitoringu ribolovnih virov;
– oskrbovanju javnih akvarijev na območju Republike Slovenije;
– športu in rekreaciji.
(2) Negospodarski ribolov iz prve, druge in tretje alinee prejšnjega
odstavka kot tudi športni ribolov in podvodni športni ribolov na morju se
lahko opravlja samo na podlagi dovoljenja za negospodarski ribolov.
(3) Rekreacijski ribolov na morju se lahko opravlja samo na podlagi dnevne
ali tedenske karte za rekreacijski ribolov.
(4) Dovoljenje za negospodarski ribolov iz drugega odstavka tega člena izda
minister.
(5) Dovoljenje iz drugega odstavka in karto iz tretjega odstavka tega člena
mora imeti nosilec ob izvajanju negospodarskega ribolova vedno pri sebi.
28. člen
(športni in rekreacijski ribolov na morju) (1) Športni in rekreacijski ribolov na morju se lahko izvaja z obale ali s
plovila z dovoljeno ribiško opremo na dovoljen način in do dovoljene dnevne
količine ulova.
(2) Letno dovoljenje za športni ribolov in dnevna ali tedenska karta za
rekreacijski ribolov veljata za območje notranjih morskih voda in
teritorialnega morja Republike Slovenije.
(3) Po tem zakonu je športni ribič na morju član društva za športni ribolov
na morju, ki je organizirano v zvezi društev za športni ribolov.
(4) Dnevne ali tedenske karte za rekreacijski ribolov na podlagi javnega
pooblastila izdaja zveza društev za športni ribolov na morju.
(5) Za letno dovoljenje za športni ribolov in dnevno ali tedensko karto za
rekreacijski ribolov se plačuje pristojbina, ki jo določi minister.
(6) Ribiška oprema in način športnega in rekreacijskega ribolova, dovoljeno
količino dnevnega ulova, vsebino, obliko in način izdajanja dnevne ali
tedenske karte za rekreacijski ribolov predpiše minister.
(7) Ne glede na določbi drugega in tretjega odstavka prejšnjega člena za športni
in rekreacijski ribolov z obale letno dovoljenje za športni ribolov in karta
za rekreacijski ribolov nista potrebna.
29. člen
(športni ribolov s podvodno puško) (1) Športni ribolov s podvodno puško na območju notranjih morskih voda in
teritorialnega morja Republike Slovenije je dovoljen samo na podlagi
dovoljenja za podvodni športni ribolov, na predpisan način in do dovoljene
količine dnevnega ulova.
(2) Rekreacijski ribolov s podvodno puško na območju notranjih morskih voda
in teritorialnega morja Republike Slovenije je prepovedan.
(3) Po tem zakonu je podvodni športni ribič na morju član društva za športni
ribolov na morju.
(4) Športni ribolov s podvodno puško med sončnim zahodom in sončnim vzhodom
je prepovedan.
(5) Na plovilu, s katerega se izvaja športni ribolov s podvodno puško, je
prepovedano hkrati imeti podvodno puško in naprave, ki omogočajo dihanje pod
vodo.
(6) Plavanje s podvodno puško v območjih, zavarovanih po tem zakonu ali
drugih predpisih, v katerih ribolov ni dovoljen, je prepovedano.
(7) Za letno dovoljenje za podvodni športni ribolov se plačuje pristojbina,
ki jo določi minister.
(8) Način podvodnega športnega ribolova in dovoljeno količino dnevnega ulova
predpiše minister. 30. člen
(prepoved dajanja v promet) Ulov, dosežen pri izvajanju negospodarskega ribolova, je prepovedano dajati
v promet. Ribogojstvo 31. člen
(pogoji) (1) Z ribogojstvom se lahko ukvarja vsaka pravna ali fizična oseba, ki je
pridobila pravico do rabe in izkoriščanja voda za ribogojstvo skladno s
predpisi na področju voda in ki izpolnjuje druge predpisane zahteve, zlasti
s področij ohranjanja narave, urejanja prostora in graditve objektov.
(2) Zaradi nadzora nad prometom z ribami, ribiškimi proizvodi in izdelki iz
ribogojstva ministrstvo vodi evidenco ribogojnic in rezultatov vzreje v
ribogojstvu.
(3) Podrobnejšo vsebino in način vodenja evidence ter način sporočanja
podatkov predpiše minister. Nacionalne ribolovne kvote na podlagi celotnega dovoljenega ulova
32. člen
(nacionalna ribolovna kvota) (1) Nacionalna ribolovna kvota je delež celotnega dovoljenega ulova, ki
pripada Republiki Sloveniji na podlagi mednarodnih pogodb, ki obvezujejo
Republiko Slovenijo.
(2) Nacionalno ribolovno kvoto za posamezne vrste ribolovnih virov v
posameznem ribolovnem letu objavi minister v Uradnem listu Republike
Slovenije.
(3) Izkoriščanje nacionalne ribolovne kvote iz prejšnjega odstavka je možno
le na podlagi dovoljenja ministra. Dovoljenje se izda nosilcem dovoljenj za
gospodarski ribolov in posebnih dovoljenj za gospodarski ribolov v upravnem
postopku na podlagi javnega poziva.
Raziskave v ribištvu
33. člen
(raziskave)
(1) Za doseganje ciljev v ribištvu in racionalizacije raziskav na področju
ribištva morajo biti raziskave v ribištvu usklajene in rezultati razširjani
v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.
(2) Načrtovanje, usklajevanje in izvajanje programov raziskav v ribištvu iz
prejšnjega odstavka predpiše minister.
(3) Sredstva za načrtovanje, usklajevanje in izvajanje programov raziskav v
ribištvu se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije in drugih virov.
IV. JAVNA SLUŽBA V RIBIŠTVU
34. člen
(izvajanje javne službe)
(1) Naloge, ki se izvajajo kot javna služba po tem zakonu, lahko izvajajo
fizične ali pravne osebe javnega ali zasebnega prava v oblikah, kot so
določene v zakonih, ki urejajo javne službe, druge osebe javnega prava in
priznane organizacije v ribištvu po tem zakonu.
(2) Način in pogoje izvajanja javne službe po tem zakonu predpiše vlada.
35. člen
(koncesije)
(1) Koncesije za opravljanje javne službe po tem zakonu izvajalcem na
podlagi javnih razpisov, ki se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije,
podeli minister.
(2) Javni razpis iz prejšnjega odstavka vsebuje zlasti:
– opredelitev predmeta koncesije;
– navedbo o začetku in trajanju koncesije;
– pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar;
– obvezne sestavine prijave;
– merila za izbiro;
– navedbo roka za izdajo odločbe o izbiri koncesionarja;
– druge morebitne strokovne in tehnične pogoje;
– kontaktno osebo za dajanje informacij v zvezi z vsebino javnega razpisa;
– datum, kraj in čas odpiranja vlog;
– način obveščanja prijaviteljev o izbiri koncesionarjev.
(3) Postopek odpiranja in ocenjevanja vlog izvaja komisija, ki jo imenuje
minister. Pri odpiranju vlog so lahko prisotni pooblaščeni predstavniki
prijaviteljev.
(4) Prepozno prispele vloge se zavržejo. Nepopolne vloge lahko prijavitelji
dopolnijo v osmih dneh od opozorila, v nasprotnem primeru se vloge zavržejo,
na kar je treba prijavitelje opozoriti.
(5) O izidu javnega razpisa se obvestijo vsi prijavitelji v osmih dneh od
dneva odpiranja ponudb.
(6) Minister odloči o izbiri koncesionarja z odločbo.
(7) Medsebojna razmerja med ministrstvom in koncesionarji se uredijo s
pogodbami.
36. člen
(koncesijska pogodba)
Na podlagi odločbe o izbiri koncesionarja sklene ministrstvo s
koncesionarjem pogodbo v pisni obliki, v kateri se uredijo zlasti:
– naloge javne službe, ki jo opravlja koncesionar;
– odgovorne osebe koncesionarja;
– osebe, odgovorne za izvajanje posameznih nalog javne službe;
– način in pogoje za opravljanje nalog javne službe;
– pravice, obveznosti in odgovornosti koncesionarja;
– začetek in čas trajanja koncesije;
– vir financiranja javne službe;
– način izvajanja nadzora nad opravljanjem javne službe;
– prenehanje koncesije;
– rok za odpoved koncesijske pogodbe.
37. člen
(prenehanje koncesije)
(1) Koncesija preneha:
– z odvzemom;
– s prenehanjem pogodbe.
(2) Podrobnejše pogoje za prenehanje koncesije predpiše minister.
38. člen
(naloge javne službe)
Naloge javne službe na področju ribištva so zlasti:
– svetovanje v ribištvu, zlasti pri ribolovu in ribogojstvu;
– strokovne naloge v ribištvu;
– strokovne naloge v ribogojstvu;
– monitoring ribolovnih virov.
39. člen
(svetovanje v ribištvu)
Naloge na področju svetovanja v ribištvu so zlasti:
– svetovanje v zvezi s tehnološkim, z gospodarskim, s prostorskim, z
okoljevarstvenim, naravo-ohranjevalnim in vodarskim področjem opravljanja
ribiških dejavnosti;
– svetovanje in pomoč pri izdelavi razvojnih načrtov za pravne in fizične
osebe v ribištvu;
– svetovanje in pomoč pri uveljavljanju ukrepov v ribištvu;
– svetovanje in pomoč pri organizaciji in delovanju organizacij ribičev in
medpanožnih organizacij v ribištvu;
– svetovanje na področju ribiških in z ribištvom povezanih predpisov.
40. člen
(strokovne naloge v ribištvu in ribogojstvu)
Strokovne naloge v ribištvu in ribogojstvu so zlasti:
– analiza morskih voda glede primernosti za ribogojstvo;
– izdelava socioloških, ekonomskih in drugih analiz na področju ribolova,
ribogojstva in prometa z ribami, ribiškimi proizvodi in izdelki;
– izvajanje nalog in analiz na področju ukrepov v ribištvu;
– druge naloge, ki so pomembne za usmerjanje in spremljanje razvoja ribolova
in ribogojstva.
41. člen
(sredstva za delovanje javne službe)
(1) Javna služba v ribištvu se financira iz:
– proračuna Republike Slovenije;
– delnega ali celotnega plačila cene za opravljeno storitev;
– sredstev, določenih z zakonom;
– drugih virov.
(2) Republika Slovenija financira ali sofinancira posamezne storitve javne
službe po tem zakonu v skladu s programom razvoja ribištva.
42. člen
(stroški in plačila za storitve)
(1) Uporabniki storitev javne službe po tem zakonu plačajo deloma ali v
celoti ceno storitve, lahko pa so storitve javne službe za uporabnike tudi
brezplačne.
(2) Minister predpiše cene storitev iz prejšnjega odstavka in določi delež,
ki ga plača uporabnik.
V. FINANCIRANJE V RIBIŠTVU
43. člen
(zagotavljanje sredstev)
(1) V proračunu Republike Slovenije se po tem zakonu zagotavljajo sredstva
za:
– financiranje in sofinanciranje strukturnih in drugih ukrepov na področju
ribištva na podlagi programa razvoja ribištva;
– financiranje oziroma sofinanciranje javne službe v ribištvu;
– sofinanciranje ukrepov v prometu z ribami, ribiškimi proizvodi in izdelki;
– sofinanciranje vzpostavitve in začetnega delovanja organizacij v ribištvu.
(2) Financiranje in sofinanciranje strukturnih in drugih ukrepov na področju
ribištva določi vlada.
VI. PROMET Z RIBAMI, RIBIŠKIMI PROIZVODI IN IZDELKI
44. člen
(promet)
(1) Ribe, ribiški proizvodi in izdelki so dani v promet, ko jih proizvajalec
da na razpolago, v uporabo ali jih odpošlje. Za promet rib, ribiških
proizvodov in izdelkov se štejeta tudi uvoz in izvoz.
(2) Ribe, ribiški proizvodi in izdelki so lahko v prometu, če ustrezajo
predpisanim zahtevam in so predpisano označeni.
45. člen
(prepoved prometa z nedoraslimi ribami)
(1) Promet z nedoraslimi ribami je prepovedan.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko minister izjemoma dovoli promet
določenih količin nedoraslih rib, ulovljenih v skladu z drugim odstavkom 9.
člena tega zakona.
46. člen
(tržni red za promet z ribami, ribiški proizvodi in izdelki)
Za promet z ribami, ribiškimi proizvodi in izdelki vlada predpiše tržni red
za ribe, ribiške proizvode in izdelke (v nadaljnjem besedilu: tržni red).
47. člen
(vsebina tržnega reda)
(1) Tržni red določa in ureja:
– ribe, ribiške proizvode in izdelke, ki so predmet tržnega reda;
– tržne standarde;
– obveščanje potrošnikov;
– vzpostavitev organizacij v ribištvu;
– načrtovanje ribolova, ribogojstva in prometa z ribami in ribiškimi
proizvodi;
– priporočene cene;
– cene za umik rib in ribiških proizvodov s trga;
– intervencije v prometu z ribami in ribiškimi proizvodi;
– referenčne cene;
– zaščitne ukrepe;
– mednarodno trgovino in carinsko ureditev.
(2) Ribe in ribiški proizvodi, ki so lahko predmet tržnega reda iz prejšnjega
odstavka, so tisti, ki so v prometu v skladu s predpisom o kombinirani
nomenklaturi s carinskimi stopnjami pod tarifno oznako 0301, 0302, 0303,
0304, 0305, 0306 in 0307.
(3) Ribiški izdelki, ki so lahko predmet tržnega reda iz prvega odstavka
tega člena, so tisti, ki so v prometu v skladu s predpisom o kombinirani
nomenklaturi s carinskimi stopnjami pod tarifno oznako 0511 v okviru
podoznake 91 ribji odpadki in drugo, 1604, 1605, 1902 v okviru podoznake 20
polnjene testenine, kuhane ali nekuhane ali drugače pripravljene, ki
vsebujejo več kot 20 mas.% rib, školjkarjev, mehkužcev ali drugih vodnih
nevretenčarjev in 2301 v okviru podoznake 20 moka, zdrob in peleti iz rib
ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev.
48. člen
(tržni standardi)
(1) Za promet z ribami, ribiškimi proizvodi in izdelki se določijo tržni
standardi, ki določajo klasifikacijo rib, ribiških proizvodov in izdelkov po
vrsti, kakovosti, velikosti ali teži, pakiranje in označevanje.
(2) Tržne standarde predpiše minister.
49. člen
(prepovedi in izjeme)
(1) Ribe, ribiške proizvode in izdelke, ki niso v skladu s tržnimi standardi,
je prepovedano dajati v promet oziroma jih razstavljati.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se smejo dajati v promet ribe in ribiški
proizvodi, ki niso v skladu s tržnimi standardi, če gre za manjši ulov, ki
je namenjen znanemu kupcu.
(3) Minister predpiše, kaj se šteje za manjši ulov iz prejšnjega odstavka.
50. člen
(obveščanje potrošnikov)
(1) Obveščanje potrošnikov o ribah, ribiških proizvodih in izdelkih v
prometu ne sme biti zavajajoče glede trgovskega imena vrste, načina
proizvodnje ali ribolovnega območja.
(2) Način in obliko obveščanja potrošnikov iz prejšnjega odstavka predpiše
minister.
Organizacije v ribištvu
51. člen
(organizacija ribičev ali ribogojcev)
(1) Organizacija ribičev ali ribogojcev je pravna oseba, v katero se združujejo
pravne in fizične osebe, ki izvajajo dejavnost ribolova oziroma predelave
rib in ribiških proizvodov na ribiškem plovilu, ali izvajajo dejavnost
ribogojstva.
(2) Organizacija ribičev ali ribogojcev se ustanovi z namenom
racionalizacije ulova ali ribogojstva ter izboljšanja pogojev prodaje rib in
ribiških proizvodov njenih članov.
(3) Organizacija ribičev ali ribogojcev za namene iz prejšnjega odstavka
sprejme ukrepe za:
– spodbujanje načrtovanja ribolova ali ribogojstva s prilagajanjem povpraševanju
tako po količini kot tudi kakovosti;
– spodbujanje koncentracije ponudbe;
– stabilizacijo cen;
– spodbujanje metod trajnostnega ribolova.
(4) Organizacija ribičev ali ribogojcev sprejme interna pravila, ki določajo
zlasti:
– da pri ribolovu ali ribogojstvu in prometu z ribami in ribiškimi proizvodi
člani uporabljajo pravila, ki jih je sprejela ta organizacija;
– da organizacija določi in izvaja ribolovne ukrepe, ko jim je določena
ribolovna kvota;
– da organizacija določi in njeni člani izvajajo sprejete ukrepe, ki se
nanašajo na spremembe ribolovnega napora;
– da ribič ribiško plovilo uporablja samo v okviru dejavnosti ene
organizacije;
– da mora njen član ribe in ribiške proizvode dajati v promet samo preko te
organizacije;
– da se obveza iz prejšnje alinee odpravi, če poteka dajanje v promet po že
vnaprej določenih pravilih te organizacije;
– način dajanja podatkov, ki jih zahteva organizacija za določitev ukrepov,
ki se nanašajo na določene ribe in ribiške proizvode;
– način ustanovitve in financiranja intervencijskega sklada;
– postopek izterjave finančnih obveznosti članov za potrebe financiranja
organizacije ribičev ali ribogojcev;
– pravila za sprejem novih članov;
– kazni za kršenje pravil organizacije ribičev ali ribogojcev.
(5) Podrobnejše pogoje za delovanje organizacije ribičev ali ribogojcev
predpiše minister.
52. člen
(priznanje in preklic priznanja organizacije ribičev ali ribogojcev)
(1) Da organizacija ribičev ali ribogojcev lahko uresničuje pravice in
obveznosti iz tega zakona, mora biti priznana.
(2) Organizacijo ribičev ali ribogojcev prizna minister, če:
– ima sedež v Republiki Sloveniji;
– izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena;
– izpolnjuje predpisane organizacijske pogoje;
– izpolnjuje pogoje glede števila članov ter obsega ribolova ali ribogojstva.
(3) Organizacijo ribičev ali ribogojcev iz prejšnjega odstavka minister
prizna z odločbo na podlagi njenega zahtevka.
(4) Z odločbo iz prejšnjega odstavka se organizaciji določi tudi območje
njenega delovanja.
(5) Podrobnejše pogoje iz tretje in četrte alinee drugega odstavka tega
člena predpiše minister.
(6) Ministrstvo redno preverja, če organizacije ribičev ali ribogojcev
delujejo v skladu s pogoji priznanja.
(7) Priznanje se organizaciji ribičev ali ribogojcev prekliče, če:
– organizacija ne izpolnjuje več pogojev iz drugega odstavka tega člena;
– če je pridobila priznanje na podlagi neresničnih podatkov.
53. člen
(reprezentativnost priznane organizacije ribičev ali ribogojcev)
(1) Priznano organizacijo ribičev ali ribogojcev iz prejšnjega člena na njen
zahtevek minister prizna kot reprezentativno, če organizacija na področju
svojega delovanja izpolnjuje pogoje za reprezentativnost glede obsega
ribolova ali ribogojstva in prometa z ribami in ribiškimi proizvodi na enem
ali več mestih iztovarjanja oziroma prve prodaje.
(2) Podrobnejše pogoje iz prejšnjega odstavka predpiše minister.
54. člen
(razširitev pravil reprezentativne organizacije ribičev ali ribogojcev na
nečlane)
(1) Za potrebe izvajanja ukrepov v ribištvu se lahko uporaba pravil, ki jih
sprejme reprezentativna organizacija ribičev ali ribogojcev v skladu z 51.
členom tega zakona, razširi tudi na:
– pravne in fizične osebe, ki opravljajo gospodarski ribolov ali ribogojstvo
in ki niso člani te organizacije ali druge priznane organizacije ribičev ali
ribogojcev;
– na druge priznane organizacije ribičev ali ribogojcev.
(2) O razširitvi uporabe pravil iz prejšnjega odstavka odloči vlada na
predlog reprezentativne organizacije ribičev ali ribogojcev.
(3) Podrobnejše pogoje za razširitev uporabe pravil iz prvega odstavka tega
člena predpiše vlada.
55. člen
(operativni program ribolova, ribogojstva in prometa)
(1) Na začetku ribolovnega leta organizacija ribičev ali ribogojcev pripravi
operativni program ribolova ali ribogojstva in prometa z ribami in ribiškimi
proizvodi za ribolovno leto.
(2) Operativni program in njegove spremembe odobri minister.
(3) Novemu članu organizacije ribičev ali ribogojcev v prvem letu po
včlanitvi ni potrebno izvajati obveznosti iz tega programa.
56. člen
(finančne pomoči)
(1) Priznana organizacija ribičev ali ribogojcev lahko na podlagi odobrenega
operativnega programa iz prejšnjega člena uveljavlja finančne pomoči po tem
zakonu.
(2) Če organizacija ribičev ali ribogojcev nima odobrenega operativnega
programa, za tisto ribolovno leto ni upravičena do finančne pomoči po tem
zakonu, predvidene za intervencijske ukrepe na področju cen in intervencij.
(3) Če organizacija ribičev ali ribogojcev ne izvede ukrepov, določenih v
operativnem programu, se ji v tistem ribolovnem letu:
– v primeru prve ugotovljene kršitve izplača le 75% odobrene finančne pomoči
za intervencijske ukrepe na področju cen in intervencij;
– v primeru druge ugotovljene kršitve izplača le 50% odobrene finančne
pomoči za intervencijske ukrepe na področju cen in intervencij;
– v primeru nadaljnjih ugotovljenih kršitev odobrena finančna pomoč ne
izplača.
57. člen
(medpanožna organizacija)
(1) Medpanožna organizacija je pravna oseba, v katero se združujejo pravne
in fizične osebe, ki izvajajo dejavnosti ribolova, ribogojstva, predelave
rib in ribiških proizvodov oziroma prometa z ribami, ribiškimi proizvodi in
izdelki.
(2) Medpanožna organizacija se ustanovi zaradi:
– izboljševanja znanja in preglednosti ribolova in trga;
– bolj usklajenega načina dajanja rib, ribiških proizvodov in izdelkov v
promet, zlasti s pomočjo raziskovalnega dela in tržnih raziskav;
– proučevanja in razvoja tehnik za optimizacijo delovanja trga, vključno z
informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami;
– priprave standardnih pogodb;
– zagotavljanja podatkov in izvajanja raziskav, potrebnih za preusmerjanje
ribolova v ribiške proizvode in izdelke, ki so glede na zahteve trga ter
okus in pričakovanja potrošnikov bolj primerni, zlasti glede kakovosti;
– uporabe metod, ki prispevajo k trajnosti ribolovnih virov;
– razvoja metod in instrumentov ter organizacije programov usposabljanja za
izboljšanje kakovosti rib, ribiških proizvodov in izdelkov;
– uvajanja ukrepov za izboljševanje zaščite označb izvora, oznak kakovosti
in geografskega porekla rib, ribiških proizvodov in izdelkov;
– določanja pogojev za ribolov in promet z ribami, ribiškimi proizvodi in
izdelki, ki so lahko bolj omejevalni od pogojev po tem zakonu;
– boljšega izkoriščanja potenciala ribolovnih virov;
– pospeševanja prodaje rib, ribiških proizvodov in izdelkov.
(3) Medpanožna organizacija lahko opravlja naloge iz prejšnjega odstavka
samo, če je priznana.
58. člen
(priznanje in preklic priznanja medpanožne organizacije)
(1) Medpanožno organizacijo prizna minister, če izpolnjuje naslednje pogoje:
– da ribolov, ribogojstvo, predelava oziroma promet z ribami, ribiškimi
proizvodi in izdelki njenih članov predstavlja pomemben delež na območju
delovanja njenih članov;
– da v primeru, če njeni člani delujejo na več območjih, lahko dokažejo
minimalno stopnjo reprezentativnosti na vsakem območju za vsako dejavnost,
ki jo opravljajo;
– da sama ne opravlja dejavnosti ribolova, ribogojstva, predelave oziroma
prometa z ribami, ribiškimi proizvodi in izdelki.
(2) Medpanožno organizacijo iz prejšnjega odstavka minister prizna z odločbo
na podlagi njenega zahtevka.
(3) Z odločbo iz prejšnjega odstavka se medpanožni organizaciji določi tudi
območje njenega delovanja.
(4) Ministrstvo redno preverja, če medpanožna organizacija deluje v skladu s
pogoji priznanja.
(5) Minister prekliče priznanje medpanožni organizaciji, če medpanožna
organizacija:
– ne izpolnjuje več pogojev za priznanje po tem zakonu;
– ovira predpisano izvajanje tržnega reda.
59. člen
(reprezentativnost priznane medpanožne organizacije)
Medpanožno organizacijo na podlagi njenega zahtevka minister prizna za
reprezentativno, če obseg ribolova, ribogojstva, predelave oziroma prometa
določenih vrst rib, ribiških proizvodov in izdelkov njenih članov
predstavlja vsaj dve tretjini ulova, vzreje v ribogojstvu, predelave oziroma
prometa s temi vrstami rib, ribiških proizvodov in izdelkov na območju
delovanja te organizacije.
60. člen
(razširitev sporazumov in pravil reprezentativne medpanožne organizacije na
nečlane)
(1) Za potrebe izvajanja ukrepov v ribištvu vlada na zahtevo reprezentativne
medpanožne organizacije določi, da so sporazumi in pravila, sprejeti znotraj
reprezentativne medpanožne organizacije, za določen čas obvezujoči tudi za
druge pravne in fizične osebe, ki izvajajo dejavnosti ribolova, ribogojstva,
predelave ali prometa z ribami, ribiškimi proizvodi in izdelki na območju
ali območjih, kjer reprezentativna medpanožna organizacija deluje, in niso
člani te reprezentativne medpanožne organizacije.
(2) Če se zahteva za razširitev sporazumov in pravil za druge pravne in
fizične osebe, ki izvajajo dejavnosti ribolova, ribogojstva, predelave in
prometa z ribami, ribiškimi proizvodi in izdelki nanaša na več kot eno
območje, mora medpanožna organizacija dokazati svojo reprezentativnost za
vsako od dejavnosti, ki jih izvajajo njeni člani, na vsakem od teh območij.
(3) Sporazumi in pravila, za katera se lahko zahteva razširitev na druge
pravne in fizične osebe:
a) se morajo nanašati vsaj na enega od naslednjih ukrepov:
– obveščanje o ribolovu, ribogojstvu in prometu z ribami, ribiškimi
proizvodi in izdelki;
– strožja pravila za ribolov, ribogojstvo in predelavo, ki so lahko bolj
omejevalna od predpisanih pogojev;
– pripravo standardnih pogodb;
– pravila za promet z ribami, ribiškimi proizvodi in izdelki;
b) morajo veljati že najmanj eno leto;
c) so lahko obvezujoča največ tri leta;
d) ne smejo povzročati škode drugim pravnim in fizičnim osebam, ki izvajajo
dejavnosti ribolova, ribogojstva, predelave ali prometa z ribami, ribiškimi
proizvodi in izdelki, s sedežem na drugih območjih Republike Slovenije ali v
drugih državah po mednarodnih pogodbah, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.
(4) Razširitev sporazumov in pravil iz prvega odstavka tega člena ni mogoča,
če so ti sporazumi oziroma pravila v nasprotju z mednarodnimi pogodbami, ki
obvezujejo Republiko Slovenijo.
61. člen
(sporazumi medpanožnih organizacij)
Ne glede na določila mednarodne pogodbe z Evropsko unijo, ki se nanašajo na
izvajanje ukrepov v ribištvu, lahko priznane medpanožne organizacije
sklepajo sporazume za opravljanje nalog iz 57. člena tega zakona, če ti
sporazumi:
– ne zahtevajo uporabe fiksne cene;
– ne povzročajo kakršnegakoli drobljenja trgov z ribami, ribiškimi proizvodi
in izdelki držav članic Evropske unije;
– ne ustvarjajo neenakih pogojev za enake posle z drugimi trgovskimi
partnerji, ki bi bili zaradi tega v konkurenčno slabšem položaju;
– ne preprečujejo konkurence za bistveni delež rib, ribiških proizvodov in
izdelkov, na katere se nanašajo;
– ne omejujejo konkurence tako, da bi to pomembno vplivalo na doseganje
ciljev v ribištvu, ki so predmet sodelovanja medpanožnih organizacij.
Cene in intervencije
62. člen
(priporočene cene)
(1) Zaradi potrebe stabilizacije cen v prometu z ribami in ribiškimi
proizvodi, usklajevanja ponudbe in povpraševanja na trgu in preprečevanja tržnih
presežkov rib in ribiških proizvodov vlada za vsako ribolovno leto v skladu
z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo, določi seznam
rib in ribiških proizvodov, za katere določi priporočeno ceno in obdobje, za
katero te cene veljajo.
(2) Za potrebe določanja cen iz prejšnjega odstavka ministrstvo redno
evidentira prodajne cene rib in ribiških proizvodov na reprezentativnih
trgih in mestih uvoza rib, ribiških proizvodov in izdelkov, določenih v
skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.
(3) Ministrstvo evidentirane podatke iz prejšnjega odstavka sporoča v
mednarodni sistem zajema podatkov v skladu z mednarodno pogodbo, ki obvezuje
Republiko Slovenijo.
63. člen
(ribe in ribiški proizvodi, ki se umaknejo iz prometa)
(1) Na podlagi priporočenih cen iz prejšnjega člena vlada v skladu z
mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo, za vsako
ribolovno leto določi seznam določenih rib in ribiških proizvodov iz tržnega
reda in cene, pod katerimi se te ribe in ribiški proizvodi ne dajejo v
promet.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko organizacija ribičev ali ribogojcev
samostojno umakne iz prometa tudi druge ribe oziroma ribiške proizvode iz tržnega
reda, za katere vlada ne določi cen, pod katerimi se te ribe in ribiški
proizvodi ne dajejo v promet.
64. člen
(cena umika)
(1) Organizacija ribičev ali ribogojcev lahko za ribe in ribiške proizvode,
za katere velja tržni red in ustrezajo sprejetim tržnim standardom, določi
cene, pod katerimi njeni člani ne dajejo teh rib oziroma ribiških proizvodov
v promet. V tem primeru organizacija ribičev ali ribogojcev za količine, ki
se umaknejo iz prometa:
– članom odobri odškodnino za ribe oziroma ribiške proizvode iz prvega
odstavka prejšnjega člena;
– članom lahko odobri odškodnino tudi za ribe oziroma ribiške proizvode iz
drugega odstavka prejšnjega člena.
(2) Organizacija ribičev ali ribogojcev določi tak način umika rib oziroma
ribiških proizvodov iz prometa, da to ne moti normalnega prometa.
(3) Za financiranje ukrepov umika rib oziroma ribiških proizvodov iz prometa
organizacija ribičev ali ribogojcev ustanovi intervencijski sklad, ki se
polni s prispevki članov na podlagi ocene količin, ki jih posamezni član
ponuja v promet, ali pa so prispevki za vse člane enaki.
(4) Organizacija ribičev ali ribogojcev ministrstvu sporoča naslednje
podatke:
– seznam rib oziroma ribiških proizvodov iz prvega odstavka tega člena;
– višino cen, pod katero ne dajejo rib oziroma ribiških proizvodov v promet,
ki so bile predlagane in ki se uporabljajo;
– čas, za katerega veljajo cene, pod katero ne dajejo rib oziroma ribiških
proizvodov v promet.
65. člen
(prodajne cene)
V skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo, vlada
za vsako ribolovno leto za določene ribe in ribiške proizvode določi
prodajno ceno.
66. člen
(intervencije)
(1) Intervencije na trgu z ribami in ribiškimi proizvodi so:
– finančno nadomestilo organizacijam ribičev ali ribogojcev za izplačano odškodnino
za umik rib in ribiških proizvodov s trga v skladu s prvo alineo prvega
odstavka 64. člena tega zakona;
– pomoč za predelavo rib in ribiških proizvodov, ki se umaknejo s trga;
– pavšalna pomoč organizacijam ribičev ali ribogojcev pri samostojnih umikih
in predelavi rib in ribiških proizvodov, ki jih izvedejo organizacije
ribičev ali ribogojcev v skladu z drugim odstavkom 63. člena tega zakona;
– pomoč za zasebno skladiščenje rib in ribiških proizvodov, umaknjenih iz
prometa v skladu s prvim odstavkom 64. člena tega zakona;
– dodatek za organizacije ribičev ali ribogojcev;
– druge pomoči, ki jih določi vlada na podlagi mednarodnih pogodb, ki
obvezujejo Republiko Slovenijo.
(2) Uvedbo ukrepov intervencij iz prejšnjega odstavka ter višino finančnih
pomoči določi vlada na podlagi mednarodnih pogodb, ki obvezujejo Republiko
Slovenijo.
Mednarodna trgovina z ribami, ribiškimi proizvodi in izdelki
67. člen
(uvozna in izvozna dovoljenja)
(1) Uvoz in izvoz rib, ribiških proizvodov in izdelkov sta lahko pogojena z
uvoznimi ali izvoznimi dovoljenji v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki
obvezujejo Republiko Slovenijo.
(2) Režim uvoza oziroma izvoza iz prejšnjega odstavka določi vlada.
68. člen
(posebne uvozne dajatve)
(1) Za izvajanje posebnih uvoznih dajatev se uporabljajo določbe zakona, ki
ureja posebne uvozne dajatve, če ta zakon ne določa drugače. Posebne uvozne
dajatve se določajo največ do višine in za tiste ribe, ribiške proizvode
oziroma izdelke, kot je to določeno v mednarodnih pogodbah, ki obvezujejo
Republiko Slovenijo.
(2) Za zagotavljanje uravnotežene preskrbe trga s surovinami, namenjenimi za
predelovalno industrijo, se lahko uvozne dajatve za določene ribe, ribiške
proizvode oziroma izdelke v celoti ali delno oprostijo za nedoločen čas v
skladu s predpisom vlade.
69. člen
(carinske kvote)
Carinske kvote so določene količine rib, ribiških proizvodov oziroma
izdelkov, ki se po preferencialnih carinskih stopnjah uvozijo v Republiko
Slovenijo v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko
Slovenijo.
70. člen
(referenčne uvozne cene)
(1) Vlada lahko vsako ribolovno leto določi referenčne uvozne cene za ribe,
ribiške proizvode oziroma izdelke, ki so predmet tržnega reda, v skladu z
mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.
(2) Ukrepe v zvezi z uporabo referenčnih uvoznih cen določi vlada.
71. člen
(zajem podatkov o mednarodni trgovini)
(1) Ministrstvo vodi evidenco o cenah in količinah uvoženih rib, ribiških
proizvodov in izdelkov, ki so predmet tržnega reda.
(2) Evidentirane cene iz prejšnjega odstavka morajo biti enake carinski
vrednosti.
(3) Ministrstvo evidentirane cene iz prvega odstavka tega člena sporoča v
mednarodni sistem zajema podatkov v skladu z mednarodno pogodbo, ki obvezuje
Republiko Slovenijo.
72. člen
(zaščitni ukrepi)
(1) Če zaradi uvoza ali izvoza določenih rib, ribiških proizvodov oziroma
izdelkov pride ali grozi, da bo prišlo do motenj na trgu, kar lahko ogrozi
zastavljene cilje v ribištvu, vlada v zunanjetrgovinskem prometu z ribami,
ribiškimi proizvodi oziroma izdelki uvede zaščitne ukrepe, upoštevajoč
omejitve iz mednarodnih pogodb, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.
(2) Postopek in vrste zaščitnih ukrepov iz prejšnjega odstavka predpiše
vlada.
73. člen
(pooblastila carinskih organov)
Carinski organi izvajajo nadzor, ki je potreben za izvajanje določb o
mednarodni trgovini iz 70. člena tega zakona, ter kontrolo izvajanja uvoza
oziroma izvoza rib, ribiških proizvodov oziroma izdelkov.
VII. SPREMLJANJE IZVAJANJA UKREPOV V RIBIŠTVU
74. člen
(spremljanje)
(1) Za spremljanje uresničevanja ukrepov na področju ribištva se oblikuje
sistem, ki vključuje predvsem tehnično spremljanje dejavnosti v ribištvu.
Spremlja se zlasti izvajanje:
– ukrepov za ohranjanje in upravljanje ribolovnih virov;
– strukturnih ukrepov v ribištvu;
– ukrepov v zvezi s prometom z ribami, ribiškimi proizvodi in izdelki.
(2) Spremlja se vse dejavnosti v ribištvu na ozemlju Republike Slovenije.
(3) Spremljanje velja tudi za ribiška plovila, ki so registrirana v tujih
državah, vendar ne sme omejevati pravic do neškodljivega prehoda
teritorialnega morja po predpisih o pomorstvu.
75. člen
(spremljanje ribolova)
(1) Ribolov spremljajo pristaniški nadzorniki pristojnega organa za
pomorstvo v skladu s pooblastili, ki jih imajo po zakonu, ki ureja pomorstvo.
(2) Pristaniški nadzorniki imajo po tem zakonu naslednja pooblastila:
– pregledovati dovoljenja za gospodarski ribolov in posebna dovoljenja za
gospodarski ribolov ter dovoljenja za negospodarski ribolov;
– pregledovati karte za rekreacijski ribolov;
– pregledovati ribolovna orodja;
– pregledovati ribiško opremo;
– preverjati dnevno dovoljeno količino ulova;
– nadzirati gibanje ribiških plovil, zlasti med izvajanjem ribolova;
– podati predlog za uvedbo postopka o prekršku ali izreči denarno kazen.
(3) Organ, pristojen za pomorstvo, obvešča o ugotovitvah in ukrepih pristaniških
nadzornikov inšpektorja za ribištvo.
76. člen
(spremljanje gibanja ribiških plovil) (1) Spremljanje gibanja ribiških plovil s kopnega opravlja pristojni organ
za pomorstvo.
(2) Sistem spremljanja gibanja ribiških plovil določi minister v soglasju z
ministrom, pristojnim za pomorstvo. 77. člen
(spremljanje in evidentiranje ulova) (1) Za spremljanje ulova in z njim povezanih dejavnosti morajo poveljniki
ribiških plovil celotne dolžine 10 m ali več voditi ribolovni dnevnik in
izpolnjevati podatke o količini ulova po vrstah, času in mestu ulova za vsak
ribolovni dan posebej in na tisti dan ter poročati v skladu s 15. členom
tega zakona.
(2) Podrobnejšo vsebino ribolovnega dnevnika in njegovo obliko določi
minister. 78. člen
(mesta iztovarjanja ulova in prve prodaje rib in ribiških proizvodov) (1) Pravne in fizične osebe, ki izvajajo gospodarski ribolov, smejo v
Republiki Sloveniji iztovarjati ulov samo v ribiških pristaniščih Koper,
Izola in Piran.
(2) Prva prodaja je prvo dajanje rib in ribiških proizvodov v promet.
(3) Pravne in fizične osebe smejo dajati ribe in ribiške proizvode v prvo
prodajo samo na za to določenih mestih prve prodaje, razen v primeru, če se
prodaja vrši za znanega kupca.
(4) Mesta prve prodaje, ki izpolnjujejo pogoje za promet z ribami in ribiškimi
proizvodi, določi minister. 79. člen
(dolžnost poročanja) (1) Mesta prve prodaje rib in ribiških proizvodov so dolžna sporočati
ministrstvu podatke o prometu z ribami in ribiškimi proizvodi po vrstah,
količinah in cenah rib in ribiških proizvodov.
(2) V primeru, da prva prodaja iztovorjenih rib in ribiških proizvodov ne
poteka preko določenih mest prve prodaje, jih kupec ne sme dajati v
nadaljnji promet, dokler ministrstvu ne sporoči podatkov o nakupu po vrsti,
količini in ceni rib in ribiških proizvodov.
(3) Podatki iz prvega in drugega odstavka tega člena se sporočajo dnevno.
(4) Minister določi natančnejšo vsebino in postopke za poročanje o
opravljeni prvi prodaji iz prvega in drugega odstavka tega člena.
80. člen
(iztovarjanje rib in ribiških proizvodov iz tujih ribiških plovil) (1) Ribiško plovilo, registrirano v tretji državi, ki želi iztovoriti ribe
oziroma ribiške proizvode v Republiki Sloveniji, mora o tem obvestiti
ministrstvo najkasneje 72 ur pred predvidenim prihodom. Ministrstvo potrdi
prejem obvestila.
(2) Ribiško plovilo, registrirano v tretji državi, sme iztovarjati ribe
oziroma ribiške proizvode samo v ribiškem pristanišču Koper.
(3) Za ribe in ribiške proizvode, ki jih ribiško plovilo iz prvega odstavka
tega člena želi iztovoriti v Republiki Sloveniji, mora poveljnik tega
plovila voditi ribolovni dnevnik v skladu s tem zakonom.
(4) Postopek iztovarjanja predpiše minister.
81. člen
(pretovarjanje rib)
(1) Pri pretovarjanju rib in ribiških proizvodov, za katere je določen
celotni dovoljeni ulov ali ribolovna kvota, sta poveljnik ribiškega plovila,
s katerega se pretovarja, in poveljnik plovila, na katerega se pretovarja,
ne glede na mesto pretovarjanja, dolžna o pretovoru voditi evidenco
pretovora in o tem poročati ministrstvu najkasneje 24 ur pred začetkom
pretovarjanja in po zaključenem pretovoru.
(2) Poveljnik ribiškega plovila, s katerega se pretovarja, in poveljnik
plovila, na katerega se pretovarja, morata pristojnim organom dovoliti, da
preverijo točnost podatkov iz prejšnjega odstavka.
(3) Način poročanja o pretovarjanju rib in ribiških proizvodov določi
minister.
82. člen
(spremljanje uporabe različnih ribolovnih orodij)
(1) Če je bil ulov med eno plovbo pridobljen z različnimi ribolovnimi orodji
(npr. mrežami z različno velikimi očesi), se sestava ulova po posameznih
vrstah rib in ribiških proizvodov izračuna za vsak del ulova, ki je bil
pridobljen pod različnimi pogoji.
(2) V ribolovni dnevnik in v deklaracijo o iztovarjanju se morajo vpisati
vse spremembe uporabe ribolovnega orodja in sestava ulova z vsakim od njih.
83. člen
(kršitve)
(1) Ribiška plovila, ki kršijo oziroma večkrat zapored kršijo določbe tega
zakona, so predmet poostrenega nadzora.
(2) Ministrstvo obvešča v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo
Republiko Slovenijo, o imenu in zunanjih identifikacijskih oznakah in številkah
na ribiškem plovilu, za katero velja poostreni nadzor.
84. člen
(strukturni ukrepi v ribištvu)
Strukturni ukrepi v ribištvu, določeni v programu razvoja ribištva, so
usmerjeni v povečevanje učinkovitosti in konkurenčnosti ribolova,
ribogojstva in predelave rib, ribiških proizvodov in izdelkov.
85. člen
(spremljanje in preverjanje ukrepov v ribištvu)
Za uresničevanje določb prejšnjega člena se spremljajo in preverjajo zlasti
ukrepi s področij:
– prestrukturiranja, obnove in modernizacije ribiške flote;
– prilagoditve ribolovnih zmogljivosti ribolovnim možnostim;
– omejitve ribiškega napora;
– omejitve oblik in števila ribolovnih orodij in načina njihove uporabe;
– razvoja ribogojstva.
86. člen
(vrednotenje ukrepov v ribištvu)
Za vrednotenje ugotovitev iz prejšnjega člena minister vzpostavi sistem
vrednotenja. To je zlasti navzkrižno preverjanje informacij o zmogljivosti
ribiške flote in njene dejavnosti, med drugim predvsem podatkov iz:
– ribolovnih dnevnikov;
– dokumentov o iztovarjanju;
– evidence ribiških plovil.
87. člen
(Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja)
Pri izvajanju ukrepov v ribištvu po tem zakonu izvaja Agencija Republike
Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja zlasti naslednje naloge:
– izvaja strukturne ukrepe v ribištvu v skladu s programom razvoja ribištva;
– izvaja tržne ukrepe na trgu z ribami, ribiškimi proizvodi in izdelki;
– pripravlja analize in poročila s področja ribištva;
– vzpostavi in izvaja tržno-informacijski sistem na področju ribištva.
VIII. INŠPEKCIJSKI NADZOR
88. člen
(izvajanje nadzora)
(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, izdanih na
njegovi podlagi, opravljajo inšpektorji za ribištvo, inšpektorji za kontrolo
kakovosti kmetijskih pridelkov in živil in pomorski inšpektorji, vsak v
okviru svojih pristojnosti.
(2) O izvajanju nadzora se inšpektorji iz prejšnjega odstavka medsebojno
obveščajo.
(3) Pravne in fizične osebe morajo inšpektorju za ribištvo, inšpektorju za
kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil in pomorskemu inšpektorju
omogočiti nemoteno opravljanje inšpekcijskega nadzorstva, ga pri tem ne
smejo ovirati in mu morajo dati zahtevane listine, podatke, pojasnila ali
potrebne predmete.
(4) Pravne in fizične osebe morajo v določenem roku ravnati v skladu z izvršljivo
odločbo, s katero jim je inšpektor po tem zakonu odredil izvršitev ukrepov,
ki jih določa ta zakon.
(5) Inšpektorji iz prvega odstavka tega člena so dolžni o ugotovljenih
nepravilnostih sproti obveščati ministrstvo.
89. člen
(pooblastila inšpektorja za ribištvo)
Inšpektor za ribištvo ima poleg pooblastil, ki jih ima po drugih predpisih,
še naslednja pooblastila:
– pregledovati ribiška plovila, ribolovna orodja in listine ribiških plovil;
– pregledovati dovoljenja za gospodarski ribolov in posebna dovoljenja za
gospodarski ribolov;
– pregledovati dovoljenja za negospodarski ribolov na morju;
– pregledovati dnevne in tedenske karte za rekreacijski ribolov na morju;
– pregledovati evidence in dokumente, določene s tem zakonom in na njegovi
podlagi izdanimi predpisi;
– pregledovati objekte pravnih in fizičnih oseb, ki se ukvarjajo z
dejavnostmi v ribištvu, ter dokumentacijo, ki jo po tem zakonu potrebujejo
za izvajanje teh dejavnosti;
– pregledovati evidenco ribiških plovil;
– predlagati izbris iz evidence ribiških plovil, evidenc in zbirk podatkov
po tem zakonu;
– pregledovati ulov;
– preverjati dnevno dovoljeno količino ulova iz športnega in rekreacijskega
ribolova;
– pregledovati ribiško opremo;
– nadzirati gibanje ribiških plovil, še zlasti med izvajanjem ribolova;
– nadzirati iztovor rib;
– nadzirati pretovor rib;
– nadzirati delovanje in opravljanje nalog javne službe v ribištvu;
– preverjati izpolnjevanje pogojev za opravljanje nalog javne službe v ribištvu;
– ugotavljati nezakonito pridobitev sredstev oziroma nenamensko porabo
sredstev po tem zakonu.
90. člen
(ukrepi inšpektorja za ribištvo)
Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora lahko inšpektor za ribištvo poleg
ukrepov, določenih z drugimi predpisi, odredi še naslednje ukrepe:
– odvzame s tem zakonom prepovedana sredstva in ribolovna orodja;
– odvzame dokumentacijo za ugotavljanje dejanskega stanja na podlagi
ugotovljenega suma storitve prekrška;
– trajno ali začasno odvzame ribolovno dovoljenje, ribiško plovilo,
ribolovna orodja in ulov,
– trajno ali začasno prepove izvajanje dejavnosti ribolova ali ribogojstva;
– do odločitve pristojnega organa prepove opravljanje javne službe izvajalcu
javne službe, če ne izpolnjuje predpisanih pogojev, ter predlaga odvzem
koncesije.
91. člen
(pooblastila pomorskega inšpektorja)
Pomorski inšpektor ima poleg pooblastil, ki jih ima po predpisih o pomorstvu
in drugih predpisih, še naslednja pooblastila:
– pregledati dovoljenja za gospodarski ribolov in posebna dovoljenja za
gospodarski ribolov ter dovoljenja za negospodarski ribolov;
– pregledati karte za rekreacijski ribolov;
– preverjati dnevno dovoljeno količino ulova iz športnega in rekreacijskega
ribolova;
– nadzirati gibanje ribiških plovil pri izvajanju ribolova.
92. člen
(pooblastila inšpektorja za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil)
Inšpektor za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil ima poleg
pooblastil, ki jih ima po drugih predpisih, še naslednja pooblastila:
– nadzirati promet z ribami, ribiškimi proizvodi in izdelki;
– pregledovati objekte pravnih in fizičnih oseb, ki se ukvarjajo z ribolovom,
ribogojstvom, predelavo in prometom z ribami, ribiškimi proizvodi in izdelki
in dokumentacijo, ki jo potrebujejo za izvajanje dejavnosti;
– nadzirati kakovost rib, ribiških proizvodov in izdelkov v skladu s
predpisi.
93. člen
(ukrepi inšpektorja za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil)
Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora lahko inšpektor za kontrolo kakovosti
kmetijskih pridelkov in živil poleg ukrepov, določenih z drugimi predpisi,
odredi še naslednje ukrepe:
– prepove uporabo označb in promet z ribami, ribiškimi proizvodi in izdelki,
ki ne izpolnjujejo predpisanih zahtev;
– odredi preizkus skladnosti s predpisi za ribe, ribiške proizvode in
izdelke, ki so v prometu,
– prepove promet ali odredi neškodljivo uničenje rib, ribiških proizvodov
oziroma izdelkov, če njihova kakovost ne ustreza predpisani;
– prepove prepustitev rib, ribiških proizvodov oziroma izdelkov v carinski
postopek sprostitve blaga v prosti promet, če niso skladni s predpisanimi
zahtevami;
– prepove uporabo listin o skladnosti za ribe, ribiške proizvode oziroma
izdelke, ki niso v skladu s predpisi;
– prepove način oglaševanja rib, ribiških proizvodov in izdelkov, ki zavaja
ali bi lahko zavajal potrošnika.
IX. NALOGE POLICIJE
94. člen
(nadzor policije)
(1) Nadzor nad izvajanjem tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi
podlagi, opravlja tudi policija.
(2) Policisti imajo pri izvajanju nadzora pravico:
– pregledati ribiška plovila, ribolovna orodja in listine ribiških plovil;
– pregledati dovoljenja za gospodarski ribolov in posebna dovoljenja za
gospodarski ribolov ter dovoljenja za negospodarski ribolov;
– pregledati karte za rekreacijski ribolov;
– preverjati dnevno dovoljeno količino ulova iz športnega in rekreacijskega
ribolova;
– nadzirati gibanje ribiških plovil;
– zaseči ribolovna orodja, ribiška plovila in ulov;
– podati predlog za uvedbo postopka o prekršku ali izreči denarno kazen.
X. KAZENSKE DOLOČBE
95. člen
(prekrški pravnih in fizičnih oseb)
(1) Z denarno kaznijo od 100.000 tolarjev do 10,000.000 tolarjev se za
prekršek kaznuje pravna oseba, če:
1. izvaja ribolov z ribolovnimi orodji, ki ne izpolnjujejo predpisanih
tehničnih pogojev ali jih ne uporablja na predpisan način (prvi odstavek 6.
člena);
2. so na ribiškem plovilu prepovedana sredstva in ribolovna orodja (prvi in
drugi odstavek 7. člena);
3. izvaja ribolov s prepovedanimi sredstvi in ribolovnimi orodji (prvi,
drugi in tretji odstavek 7. člena);
4. uporablja strgače za negospodarski ribolov v notranjih morskih vodah in
teritorialnih vodah Republike Slovenije za znanstvene, raziskovalne in
izobraževalne namene brez dovoljenja (četrti in peti odstavek 7. člena);
5. uporablja strgače za gospodarski ribolov v notranjih morskih vodah in
teritorialnih vodah Republike Slovenije brez dovoljenja (četrti in peti
odstavek 7. člena);
6. uporablja obkroževalne mreže in potegalke z obrežja brez dovoljenja
(šesti in sedmi odstavek 7. člena);
7. pri gospodarskem ribolovu uporablja naprave, ki omogočajo dihanje pod
vodo (osmi odstavek 7. člena);
8. so na ribiškem plovilu ribolovna orodja, ki niso vpisana v dovoljenju za
gospodarski ribolov za ribiško plovilo (8. člen, deveti odstavek 18. člena);
9. izvaja ribolov z ribolovnimi orodji, ki niso v skladu z dovoljenjem za
gospodarski ribolov za ribiško plovilo (8. člen);
10. namensko lovi nedorasle ribe brez dovoljenja (prvi in drugi odstavek 9.
člena);
11. uporablja vlečne mreže v priobalnem pasu treh navtičnih milj brez
dovoljenja (drugi in tretji odstavek 10. člena);
12. nad travniki morskih cvetnic izvaja ribolov z vlečnimi mrežami (četrti
odstavek 10. člena);
13. uporablja obkroževalne mreže v nasprotju s petim odstavkom 10. člena
tega zakona;
14. izvaja ribolov v nasprotju z dobro ribiško prakso (prvi in drugi
odstavek 11. člena);
15. izvaja gospodarski ribolov v ribolovnih rezervatih brez posebnega
dovoljenja (tretji in četrti odstavek 12. člena);
16. izvaja negospodarski ribolov v nasprotju s šestim in sedmim odstavkom
12. člena tega zakona;
17. njeno ribiško plovilo pluje v ribolovnem rezervatu brez posebnega
dovoljena za gospodarski ribolov (osmi odstavek 12. člena);
18. izvaja gospodarski ribolov s plovilom, ki ni ribiško plovilo, ali z
ribiškim plovilom, za katerega nima dovoljenja za gospodarski ribolov (prvi
odstavek 13. člena, šesti odstavek 18. člena);
19. ribiškega plovila ne prijavi v evidenco ribiških plovil (prvi odstavek
14. člena);
20. ne poroča ali prepozno poroča o opravljenem gospodarskem ribolovu (prvi
odstavek 15. člena);
21. izvaja gospodarski ribolov brez dovoljenja za gospodarski ribolov (prvi
odstavek 17. člena);
22. na ribiškem plovilu med izvajanjem gospodarskega ribolova ni osebe, ki
je strokovno usposobljena za opravljanje gospodarskega ribolova (sedmi
odstavek 18. člena);
23. med izvajanjem gospodarskega ribolova dovoljenje za gospodarski ribolov
ni na ribiškem plovilu (osmi odstavek 18. člena);
24. ne obvesti ali prepozno obvesti izdajatelja dovoljenja za gospodarski
ribolov o nastalih spremembah iz druge, tretje in četrte alinee prvega
odstavka 21. člena (22. člen);
25. izvaja gospodarski ribolov brez posebnega dovoljenja na območjih in v
primerih, kjer je posebno dovoljenje predpisano (prvi odstavek 24. člena);
26. ne opravlja gospodarskega ribolova v skladu s posebnim dovoljenjem (prvi
in drugi odstavek 24. člena, drugi odstavek 25. člena);
27. izvaja negospodarski ribolov brez dovoljenja (drugi odstavek 27. člena);
28. izdaja dnevne ali tedenske karte za rekreacijski ribolov v nasprotju s
predpisano vsebino, obliko ali načinom (četrti in šesti odstavek 28. člena);
29. daje v promet ribe, ujete ob izvajanju negospodarskega ribolova (30.
člen);
30. huje krši obveznosti iz koncesijske pogodbe pri opravljanju nalog javne
službe v ribištvu (36. člen);
31. ravna v nasprotju z drugim odstavkom 44. člena tega zakona;
32. daje v promet nedorasle ribe brez dovoljenja (45. člen);
33. daje v promet ali razstavlja ribe, ribiške proizvode oziroma izdelke, ki
niso v skladu s tržnimi standardi (prvi odstavek 49. člena);
34. obvešča potrošnike o ribah, ribiških proizvodih oziroma izdelkih, ki so
v prometu, v nasprotju s 50. členom tega zakona;
35. ne spoštuje razširitve pravil reprezentativne organizacije ribičev ali
ribogojcev (54. člen);
36. ne spoštuje razširitve sporazumov in pravil delovanja reprezentativne
medpanožne organizacije (60. člen);
37. ne vodi ali ne vodi pravočasno predpisanega ribolovnega dnevnika (prvi
odstavek 77. člena, 82. člen);
38. ne iztovarja rib na predpisanih mestih iztovarjanja (prvi odstavek 78.
člena);
39. daje ribe oziroma ribiške proizvode v prvo prodajo v nasprotju s tretjim
odstavkom 78. člena tega zakona;
40. ne pošilja predpisanih podatkov ali jih pošilja prepozno (prvi, drugi in
tretji odstavek 79. člena);
41. ne iztovarja rib in ribiških proizvodov po predpisanem postopku (prvi,
drugi in tretji odstavek 80. člena);
42. ne poroča o pretovarjanju rib in ribiških proizvodov na predpisan način
(prvi odstavek 81. člena);
43. ravna v nasprotju z drugim odstavkom 81. člena tega zakona;
44. pri uporabi različnih ribolovnih orodij med eno plovbo ravna v nasprotju
z 82. členom tega zakona.
(2) Z denarno kaznijo od 25.000 tolarjev do 5,000.000 tolarjev se za
prekršek kaznuje fizična oseba, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka v
zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti.
(3) Z denarno kaznijo od 30.000 tolarjev do 500.000 tolarjev se za prekršek
iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.
96. člen
(prekrški fizičnih oseb)
Z denarno kaznijo od 3.000 tolarjev do 150.000 tolarjev se za prekršek
kaznuje fizična oseba, če:
1. pri izvajanju športnega in rekreacijskega ribolova uporablja ribiško
opremo, ki ne izpolnjuje predpisanih tehničnih pogojev (prvi odstavek 6.
člena);
2. pri izvajanju športnega in rekreacijskega ribolova uporablja naprave, ki
omogočajo dihanje pod vodo (osmi odstavek 7. člena);
3. ob izvajanju športnega ali rekreacijskega ribolova namensko lovi
nedorasle ribe (prvi odstavek 9. člena);
4. ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 11. člena tega zakona;
5. izvaja športni ali rekreacijski ribolov s plovila v ribolovnih rezervatih
(šesti odstavek 12. člena);
6. izvaja gospodarski ribolov brez dovoljenja za gospodarski ribolov oziroma
posebnega dovoljenja za gospodarski ribolov (prvi odstavek 17. člena, prvi
odstavek 24. člena),
7. izvaja negospodarski ribolov brez dovoljenja (drugi odstavek 27. člena);
8. izvaja športni ribolov s podvodno puško brez dovoljenja (prvi odstavek
29. člena);
9. izvaja rekreacijski ribolov s podvodno puško (drugi odstavek 29. člena);
10. izvaja športni ribolov s podvodno puško v času, ko je to prepovedano
(četrti odstavek 29. člena);
11. ima na plovilu, s katerega se izvaja ribolov, hkrati podvodno puško in
naprave, ki omogočajo dihanje pod vodo (peti odstavek 29. člena);
12. plava s podvodno puško v območjih, kjer je to prepovedano (šesti
odstavek 29. člena);
13. daje v promet ribe, ujete ob izvajanju negospodarskega ribolova (30.
člen).
97. člen
(kazni za prekrške pravnih in fizičnih oseb)
(1) Z denarno kaznijo od 100.000 tolarjev do 1,500.000 tolarjev se za
prekršek kaznuje pravna oseba, če:
1. inšpektorju ne omogoči nemotenega opravljanja inšpekcijskega nadzorstva
ali ga pri tem ovira, žali ali če mu ne da zahtevanih listin, podatkov,
pojasnil ali predmetov (tretji odstavek 88. člena);
2. ne ravna v skladu z izvršljivo odločbo, s katero je inšpektor odredil
izvršitev ukrepov, ki jih določa ta zakon ali drug predpis v roku, ki je
določen z odločbo (četrti odstavek 88. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 50.000 tolarjev do 1,000.000 tolarjev se za
prekršek kaznuje fizična oseba, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka v
zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti.
(3) Z denarno kaznijo od 30.000 tolarjev do 150.000 tolarjev se za prekršek
iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.
98. člen
(mandatne kazni za fizične osebe)
Z denarno kaznijo 50.000 tolarjev, ki se izterja na kraju samem, se za
prekršek kaznuje fizična oseba, če:
1. izvaja rekreacijski ribolov brez dnevne ali tedenske karte za
rekreacijski ribolov (tretji odstavek 27. člena);
2. ob izvajanju športnega ribolova nima pri sebi dovoljenja za športni
ribolov (peti odstavek 27. člena);
3. ob izvajanju rekreacijskega ribolova nima pri sebi dnevne ali tedenske
karte za rekreacijski ribolov (peti odstavek 27. člena);
4. izvaja športni ali rekreacijski ribolov z nedovoljeno ribiško opremo ali
na nedovoljen način (prvi odstavek 28. člena);
5. preseže dnevno dovoljeno količino ulova (prvi odstavek 28. člena);
6. izvaja športni ribolov s podvodno puško v nasprotju s prvim odstavkom 29.
člena tega zakona.
99. člen
(varstveni ukrepi)
(1) Za prekrške iz 2., 3., 5., 9., 10., 11., 12., 15., 17., 18., 21., 25. in
26. točke prvega odstavka 95. člena tega zakona se poleg predpisane denarne
kazni obvezno izreče tudi varstveni ukrep začasnega odvzema ribiškega
plovila.
(2) Za prekršek iz 4. točke prvega odstavka 95. člena tega zakona se poleg
predpisane denarne kazni obvezno izreče tudi varstveni ukrep začasnega
odvzema plovila.
(3) Za prekrške iz 2., 3., 5., 6., 8., 9., 10., 12., 15., 18., 21., 25. in
26. točke prvega odstavka 95. člena tega zakona se poleg predpisane denarne
kazni obvezno izreče tudi varstveni ukrep trajnega odvzema ribolovnega
orodja.
(4) Za prekršek iz 4. točke prvega odstavka 95. člena tega zakona se poleg
predpisane denarne kazni obvezno izreče tudi varstveni ukrep trajnega
odvzema strgače.
(5) V primeru tretjega zaporednega prekrška iz 2., 3., 5., 10., 11., 12.,
15., 17., 18., 20., 21., 25. in 26. točke prvega odstavka 95. člena tega
zakona se poleg predpisane denarne kazni obvezno izreče tudi varstveni ukrep
trajnega odvzema ribiškega plovila.
(6) Za prekršek iz 8., 9., 10., 11. in 12. točke 96. člena tega zakona se
poleg predpisane denarne kazni obvezno izreče tudi varstveni ukrep trajnega
odvzema podvodne puške.
(7) Za prekršek iz 3., 5. in 7. točke prvega odstavka 96. člena tega zakona
se poleg predpisane denarne kazni obvezno izreče tudi varstveni ukrep
trajnega odvzema plovila, ter ribiške opreme in odvzame premoženjska korist
(ulov).
(8) Ukrep iz prvega in drugega odstavka tega člena sme trajati najmanj en
mesec in največ šest mesecev.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
100. člen
(oprostilo od izpita)
Izpita iz tretjega odstavka 23. člena tega zakona niso dolžne delati osebe,
ki so v skladu s predpisi pridobile potrdilo o strokovni usposobljenosti za
opravljanje gospodarskega ribolova pred uveljavitvijo tega zakona.
101. člen
(prenos dokumentacije)
Vso dokumentacijo v zvezi z izdanimi dovoljenji za gospodarski ribolov so
upravne enote dolžne posredovati ministrstvu v treh mesecih po uveljavitvi
tega zakona.
102. člen
(izvajalci strokovnih nalog v prehodnem obdobju)
(1) Do določitve oziroma izbire izvajalcev javne službe po tem zakonu izvaja
monitoring ribolovnih virov kot javno službo še naprej Nacionalni inštitut
za biologijo.
(2) Do izdaje podzakonskih predpisov oziroma drugih aktov, s katerimi se
uredi financiranje javne službe po tem zakonu, se strokovne naloge javne
službe financirajo na dosedanji način.
103. člen
(izvršilni predpisi)
Vlada in pristojni ministri izdajo izvršilne predpise po tem zakonu v dveh
mesecih po uveljavitvi tega zakona.
104. člen
(začetek uporabe določb) Določbe 32., 61., 80. in 81. člena tega zakona se začnejo uporabljati z dnem
pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji.
105. člen
(prenehanje veljavnosti)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati zakon o morskem
ribištvu (Uradni list SRS, št. 25/76, 29/86, 47/87 in Uradni list RS, št.
41/99) in naslednji predpisi:
– pravilnik o pogojih in načinu opravljanja gospodarskega in športnega
ribolova (Uradni list SRS, št. 20/77, 27/87 in Uradni list RS, št. 36/96);
– pravilnik o načinu vodenja ribiškega registra in o obrazcu ribiškega
registra in o obrazcu dovoljenj za gospodarski oziroma športni ribolov
(Uradni list SRS, št. 20/77, 27/87 in Uradni list RS, št. 36/96);
– pravilnik o številu in sestavi komisije ter o programu za ugotavljanje
strokovne usposobljenosti ribičev (Uradni list SRS, št. 20/77, 27/87 in
Uradni list RS, št. 36/96);
– odredba o opredelitvi in varstvu ribjega zaroda, nedoraslih in drugih
morskih živali (Uradni list SRS, št. 20/77 in 27/87);
– odredba o določitvi pristojbin za morski športni ribolov (Uradni list RS,
št. 34/96);
– odlok o morskem ribištvu (Uradne objave občin Ilirska Bistrica, Izola,
Koper, Piran, Postojna in Sežana, št. 42/87 in 1/94, Primorske novice);
– odredba o izjemoma dovoljenem ribolovu v obalnem pasu portoroškega zaliva
(Uradne objave občin Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna in
Sežana, št. 1/88, Primorske novice).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona se v zakonu o kmetijskih zemljiščih
(Uradni list RS, št. 59/96, 31/98 – odločba US, 1/99 – ZNIDC, 54/2000 –
ZKme, 68/2000 – odločba US in 27/2002 – odločba US) v prvem odstavku 22.
člena črta druga alinea, v tretji alinei prvega odstavka istega člena pa se
v prvem stavku črta besedilo “ali ribiško“ in besedilo “oziroma ribiški
kmetiji“.
106. člen
(uporaba zakonskih predpisov)
Do vzpostavitve financiranja ribištva po tem zakonu se uporablja določba
135. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/2000).
107. člen
(uporaba podzakonskih predpisov)
Ne glede na določbe 105. člena tega zakona se do izdaje podzakonskih
predpisov po tem zakonu še naprej uporabljajo naslednji podzakonski
predpisi:
– pravilnik o pogojih in načinu opravljanja gospodarskega in športnega
ribolova (Uradni list SRS, št. 20/77, 27/87 in Uradni list RS, št. 36/96);
– pravilnik o načinu vodenja ribiškega registra in o obrazcu ribiškega
registra in o obrazcu dovoljenj za gospodarski oziroma športni ribolov
(Uradni list SRS, št. 20/77, 27/87 in Uradni list RS, št. 36/96);
– pravilnik o številu in sestavi komisije ter o programu za ugotavljanje
strokovne usposobljenosti ribičev (Uradni list SRS, št. 20/77, 27/87 in
Uradni list RS, št. 36/96);
– odredba o opredelitvi in varstvu ribjega zaroda, nedoraslih in drugih
morskih živali (Uradni list SRS, št. 20/77 in 27/87);
– odredba o določitvi pristojbin za morski športni ribolov (Uradni list RS,
št. 34/96);
– odlok o morskem ribištvu (Uradne objave občin Ilirska Bistrica, Izola,
Koper, Piran, Postojna in Sežana, št. 42/87 in 1/94, Primorske novice).
108. člen
(prehodna obdobja)
(1) Dovoljenja za gospodarski ribolov, izdana v skladu s predpisi, veljajo
do izdaje dovoljenj za gospodarski ribolov po tem zakonu, vendar največ eno
leto po uveljavitvi tega zakona.
(2) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na dovoljenje za športni ribolov in
na dnevne oziroma tedenske karte za rekreacijski ribolov, se začnejo
uporabljati s 1. 1. 2003.
109. člen
(program prestrukturiranja za kmete-ribiče)
(1) Zaradi nove ureditve statusa upravičencev do opravljanja dejavnosti
gospodarskega ribolova vlada v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona
sprejme program prestrukturiranja za morske ribiče, ki opravljajo
gospodarski ribolov, imajo status kmeta in se na področju pokojninskega in
invalidskega ter zdravstvenega zavarovanja štejejo za kmete in ki bodo
zaradi neizpolnjevanja zahtev iz 17. člena tega zakona prenehali opravljati
to dejavnost. S programom se bo tem osebam omogočilo predčasno upokojitev v
skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ali
prezaposlitev v okviru možnosti aktivne politike zaposlovanja.
(2) Ne glede na določbe prvega odstavka prejšnjega člena velja za osebe iz
prejšnjega odstavka dovoljenje za gospodarski ribolov dokler so vključene v
program prestrukturiranja.
(3) Osebe iz prvega odstavka tega člena lahko uresničujejo pravice na
področju pokojninskega in invalidskega ter zdravstvenega zavarovanja kot
kmetje največ 24 mesecev po uveljavitvi tega zakona.
110. člen
(veljavnost zakona)
Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
Št. 325-04/99-5/2
Ljubljana, dne 12. junija 2002.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor l. r. |